ponedeljek, 17. marec 2014

Medgeneracijsko (ne)razumevanje - otrok, mladostnik, starš in družbenost

Posoški razvojni center in Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin vabita na srečanje z dr. Tončijem A. Kuzmanićem, sociologom in politologom. Svoje poglede na pereča (med)generacijska vprašanja današnjega časa bo Kuzmanić predstavil v petek, 21. marca 2014, ob 18. uri v Knjižnici Tolmin

Vstop je prost!

***

Imate občutek, da mlajša/starejša generacija živi v »drugem« svetu kot vi? Iščete možne poti, kako premagati medgeneracijske razlike?

Lahko bi se reklo, da se mladi in star(ejš)i čedalje slabše razu-mejo. A tukaj vendarle preostane vsaj še neko bistveno vpra-šanje: ali res pri tem gre samo za »razumevanje« – kot se zdi na prvi pogled – ali pa morebiti tudi vsaj še za »uboganje«?!

Če je nekoč v dobi skupnosti in religije ter ideologij uboganje bilo tako rekoč samoumevna stvar, pa v dobi »konca avtori-tete« ter čedalje večjih doz avtoritarnosti, temu pač več ni tako. Ne nazadnje so danes »v igri« še takšni ali drugačni »mediji«, kar pomeni povsem druge in drugačne strukturacije življenja. Le-te so – poleg drugih »socializatorjev« – še kako in v številnih dimenzijah »nadrejene« običajnim/tradicionalnim socializatorjem (družina, prijatelji, šole …). Pri vsem tem ima pomembno vlogo tudi »prehod« od komuniciranja k le še informiranju, saj živimo predvsem v informacijskih družbah fundamentalnega družbenega poneumljanja, ki poteka natanč-no skozi informiranje.

Ali je potemtakem čudno, če se v okolju pozne družbe-nosti posameznik (še posebej otrok in mladostnik) zateče »vase«, se umakne »v virtualnost« in še zadnje kančke svoje svobode poišče nikjer drugje kot v anoni-mnosti!?

Gledano s stališča družine, staršev in otrok, a tudi katere druge tradicionalno razumljene skupnosti, je nastali položaj kajpada čedalje bolj vprašljiv, saj proizvaja, med drugim, tudi veli-kanske količine nezadovoljstva, frustracij in tudi nasilja. Pravi problem v zvezi s tem pa je, da odgovorov na taka in podobna vprašanja sodobna družba ne da nima, tudi ne more jih imeti. Preprosto za to, ker je to, kar sedaj JE in torej OBSTAJA, pravzaprav njen lastni in poglavi-tni način obstoja in funkcioniranja.

Vprašanje, ki se v zvezi s tem postavlja, je: kako naprej, ko je vsem bolj ali manj jasno, da obstoječe forme družbe, torej tudi institucije in običajni načini življenja, rojevajo čedalje večje količine ne samo frustracij, pač pa kar des-trukcij, da občutkov nemoči in brezupa pri starejši ali mlajši generaciji, pri tem niti ne omenjamo.

Dr. Kuzmanić vam bo na enournem srečanju poskusil pojasniti nastalo zagato in podati v raz-mišljanje možne odgovore na pereča medgenera-cijska vprašanja današnjega časa.

Ni komentarjev:

Objavite komentar